My wildlife pond needed a little dredging, which is a task normally done after draining the water first.
But I didn’t want to disturb the pond’s countless tiny inhabitants any more than strictly necessary, so I decided to skip the draining. Instead, my shovel and I waited for a dry spell when the water level dropped, and we ventured in knee-deep.
My shovel & I are happy to report that manual wet dredging is perfectly doable. In fact, it’s a delightful workout, as long as you maintain perfect posture and lift with your thighs at all times.
Because if you don’t, you’re gonna throw out your back, which is really not something you want happening while you’re standing in a perfectly drownable body of water.
Also, go find out what your pelvic floor is and be mindful of it when you’re shovelling wet pond muck.
Oh and if you’re going to do this, you probably shouldn’t fear your pond creatures too much.
The thing is, ponding is definitely not like any regular gardening and when suspicious-looking critters end up on your shovel, you’re gonna have to gently pick them up and return them to the water.
Because a pond creature is not a bug but a feature💜
……….
Če se na dnu ribnika nabere preveč mulja, se to običajno rešuje tako, da najprej iz ribnika izpustimo vodo, nato pa vanj spustimo bager.
A kakšen bager neki – tega bom morda imela nekoč nekega dne, ko bom velika. Meni niti ideja praznjenja ni bila kaj prida všeč.
Moj mladi ribniček je namreč vzelo za svojega nešteto malih bitjec, ki sem jih hotela obvarovati pred čisto prehudimi pretresi. Zato sem počakala na malce suše, da je vodostaj upadel, in zabredla do kolen.
No, jaz in moja lopata radostno potrjujeva, da je tudi »ročno mokro čiščenje« ribnika povsem izvedljivo. V bistvu je odlična telovadba, če lepo paziš na držo in pridno dvigaš s stegenskimi mišicami.
Sicer si lahko izpahneš križ, kar zna biti izrazito neposrečena ideja, ko stojiš sredi vode.
Koristen nasvet je tudi to, da pri dvigovanju pazi, kaj dela tvoje medenično dno, in tvoje telo hvaležno ti bo.
In pa še nekaj je treba vedeti. Ko vihtiš lopato po ribniku, hočeš-nočeš izbezaš na plano prenekaterega ribniškega prebivalca. In ker velik delež ribniškega življa obstaja v razponu od rahlo strašljivega do naravnost grozljivega, je obvladovanje strahu skorajda nujna veščina za uspešno ribnikarjenje. Pri naravnem ribnikarjenju namreč ne preganjamo raznih malih žverk, temveč jih nežno poberemo z lopate ter previdno vrnemo v vodo. Ne le, da so drobne vodne pošasti bistven del ribnikove naravne lepote, ampak so tudi izrazito dobrodošle zaveznice💜, saj pojedo vse komarje