Your whole attitude to life could be summed up by ‘You can do whatever you want with me but you’d better not interfere with my driving!’ – that having been said, here are some sure giveaways as to your Slovenian roots:
– Your car is worth as much as your house or more; if you’re renting, your monthly car payment exceeds your rent.
– If you see an expensive car following the traffic rules, you consider it a waste of a fine vehicle and start fantasizing about all the rubber you’d be burning if you could afford a car like that.
– You would never consider moving in order to land a better job.
– You will, however, backpack, hitchhike, climb, crawl and paddle your way from the Arctic to Antarctica and back just for fun.
– When abroad, you can never avoid running into your fellow nationals no matter how secluded your destination may be because they’reeverywhere.
– Each time you encounter your fellow countrymen anywhere outside of your national borders you pretend to be glad to see them but in reality you consider your trip a failure and swear to seek out an even remoter place next time.
– You go to the Croatian coast each summer despite knowing it has one of the highest numbers of your fellow nationals per square foot on record and then complain under your breath about everybody around you speaking your language and feel like somebody robbed you of your holiday experience.
– You don’t necessarily go out of your way to make people from other former Yugoslav republics feel particularly welcome in your country but if you happen upon them abroad you couldn’t be happier and you’ll get drunk together and reminisce about the good old Yugoslavia until you jointly pass out under the table. Continue reading Tell-tale signs you might be Slovenian, Part II→
– You own a car, a house and some land and you’re always complaining about being underprivileged.
– Whenever somebody visits you apologise profusely for your house being such a mess despites the fact the whole place is next to sterile with no clutter in sight.
– No matter how broke you claim to be you seem to have little problem finding money for high-end sports equipment.
– You claim to have no money while going out for drinks every night and taking seaside vacations and ski trips several times a year.
– You believe a deep tan is a sign of health and athleticism and feel obligated to drop hints to this effect around fair-skinned individuals.
Jamranje je nas nacionalni sport in tako dobri smo v njem, da postane clovek hvalezen za lastno mizerijo, ce vec kot pet minut poslusa Slovenca srednjega sloja razlagati, kako njemu res ni lahko.
Prostor prispeva lady Tanja, žare in organizacijo prispevamo Celjani, par prenocišc pod trdo streho Alenka in jaz, hrano in pijaco vsi po vrsti. S sabo prinesti kaj za jesti, piti, sedeti, ležati, kakšno kitaro in kak šotor, ce je želja po spanju zunaj.
Do prostora za piknik se da priti z avtom, vendar pa je verjetno najbolje, ce se lepo parkira pod brano (tam je dovolj veliko parkirisce) in potem lepo sprehodi mimo razgledne tocke, brane, luke ter cez most. Na koncu mostu je na desni colnarna, kjer so igrala, klopi, mize, strežba & izposoja colnov. Na levi pa je prostor za naš piknik! V bližini sta dve kemicni stranišci; eno je povsem blizu (pri colnarni), drugo pa malenkost dlje – pri luki.
Šmartinsko jezero je eno najvecjih umetnih jezer v Sloveniji (površina 117 ha), odlikuje ga zelo razgibana in dolga obala. Datum poznamo, tocno lokacijo in nekaj pripadajocih atrakcij pa si lahko ogledate na spodnjih fotkah.
Turisticna ladja na zgornji sliki odpelje iz luke vsakic, ko se na njej nabere deset ljudi. Cena 5 eur. Plovba traja kakšno uro, ves cas strežejo pijaco. Razporeditev sedežev je prijazno gostinska – ne guliš klopi kot v šoli, ampak se lepo posedeš okoli mizic, na katere si potem seveda narocaš pijaco po želji. Kapitan je faca in mislim, da lahko brez problema ladjo dobimo samo zase, ce je interes.
Ladja na sredi enega od zalivov; je kar hitra, malenkost piha, ampak ni hudega. Za popolno doživetje se daš na zgornjo palubo.
Taka je pa jezerska voda (da ne bo kdo rekel, da nismo povedali). Od dalec lepo modra, od bliže malce bolj kavne barve. Ni ravno za piti, za plavanje in pedalinckanje je pa cisto dobra. Še posebej zato, ker je prijazno topla.
Sprehajališce ob ribiski koci. Ta je od nasega prostora za piknik oddaljena le par minutk, ce si sposodiš colnicek ali pedalincek. Seveda se pride tudi po cesti, ampak tisto ni tako kul 🙂 Za ribiške navdušence je to ena od najboljsih lokacij.
Tisti križec tamle v levem kotu oznacuje lokacijo nasega piknika. No, od križca do polotoka z ribiško se lepo pride s pedalinom.
Pogled na jezero z ribiške koce. V živo je še lepše!
Ena od promenad; tale je ob ribiški koci. Na sploh je obala jezera prepredena z lepimi potmi, ki so ponoci delno osvetljene, in gosto posejana z romanticnimi klopmi in pocivalisci.
Ribiška koca. Spet. Zanimiv plac; pijaco strežejo, hrano pa s sabo prineseš oz. uloviš in jo sam pripraviš.
Simpaticne stare lupine.
Saj sem omenila, da je jezero polno rib?? Karte so od 17 do 19 EUR, obdržiš lahko eno ribo; ce je ujeta riba težja od 5 kg, jo moraš izpustiti. Rules are rules. Sem pa pozabila vprašati, ali so mislili 5 kil pri še živi ali že ocisceni … tako da zna biti tukaj nekaj manevrskega prostora 😉
Tale drevesa varujejo naš prostor za piknik pred radovednimi pogledi. Smo pa deset sekund od obale, luksuz!
Plovilca za izposojo. Colnarna; 10 metrov od piknika. V ozadju luka z ladjicama in nasip, ki drži vso to vodo stran od Celja.
Jezero je zelo priljubljeno zbirališce psov. In njihovih lastnikov. Skratka, the place je animal friendly.
Ena od urejenih sprehajalnih poti, tik ob prostoru za piknik.
Pogled na colnarno. Levo od njih smo mi.
Nekakšen zemljevid bi se lahko temu reklo. X marks the spot. Rjava crta je moje umetniško doživljanje mostu.
No, tole je ta most, cez katerega je treba iti, da se pride na piknik. Pri prehodu se tale stvarca simpaticno ziblje.
Urejena galerija, po kateri se nad obalo sprehodiš na most.
Alenka šeta mimo plaže.
Tu in tam najdeš ob jezeru kaj tako simpaticno starega; meni so tele stopnice všec, komu drugemu bo pa kaj drugega. Priložnosti za fotografiranje je dovolj. Cisto blizu prostora za piknik je na primer drstišce, kjer se zadržujejo mnoge vodne ptice.
Urejena plaža (pozno popoldan).
Pogled na brano od spodaj; visoka je 18,5 m in dolga 205 m. Sedaj so jo preuredili v sprehajališce.
Pogled na enega bolj divjih delov obale. Ampak bolj na videz; med drevesi se vijejo urejene sprehajalne poti.
Alenka se smuka prek skakalnice.
Vecina ljudi pripelje s sabo kužke, tale dama pa je jezero razkazala svojemu dihurcku.
Prostor za naš piknik! Klopca, miza, kamin. Ljubka crna kepica v ospredju je Ajša.
Jezero kljub urejanju obale in razvoju turizma ohranja svoj na trenutke divji videz.
Ce bi se hotelo resno uliti, lahko vedrimo tule pri colnarni.
Igrala za otroke so na dveh lokacijah; zgornja je takoj zraven, pri colnarni, druga pa ob luki.
